V častitljivi starosti 96 let se je 02.11.2023, ravno na svoj rojstni dan, poslovil determinator
mentor, eden naših najboljših mikologov in v obdobju svojega aktivnega delovanja gotovo
najboljši poznavalec gob iz rodu koprenk v Sloveniji, dr. Alojz Boh.
Dr. Alojz Boh se je rodil 2. novembra 1927 v Jurjevici, Ribnica na Dolenjskem. Bil je zdravnik-
pediater, predstojnik pediatričnega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto v pokoju.
Član GD Novo mesto je bil od ustanovitve, več mandatov pa predsednik determinacijske
komisije in član Upravnega odbora. V okviru Mikološke zveze Slovenije je bil 1982-1986
podpredsednik MZS ter več mandatov član Komisije za terminologijo in do konca aktivnega
življenja član Mikološke komisije Slovenije. Bil je častni član GD Novo mesto, več drugih
gobarskih društev in tudi častni član MZS.
Pri delu v mikološki komisiji je bil enak med enakimi v svoji stroki v zenitu svoje moči, a
vendarle zadnji predstavnik starejše generacije mikologov, ki je zaradi svoje osnovne
izobrazbe zelo dobro obvladal tudi latinščino in grščino in naglaševanje znanstvenih imen
organizmov. Bil je eden od pobudnikov priprave Seznama gliv Slovenije in velik zagovornik
uporabe dvotirnih slovenskih imen. Presenetljivo, da je ta pobuda prišla iz neakademskih,
ljubiteljskih, lahko rečemo da iz amaterskih krogov v okviru MZS, čeprav bi pričakovali,
da bodo za to poskrbele znanstvene ali izobraževalne institucije.
Tako, kot so marsikatere pesmi naših velikih pesnikov ponarodele in jih imamo za svoje,
ljudske, tako smo posvojili tudi dvotirna slovenska poimenovanja gobjih vrst, ki jih je v
dobršni meri pri pripravi Seznama gliv Slovenije predlagal prav on.
Kot ljubitelj lepe slovenske besede je iskal najlepše še neuporabljene in izvirne skovanke, ki
so logične, gredo dobro v uho in ostanejo v spominu. Poleg Dušana Vrščaja je bil pri tem delu
najbolj dejaven. Več sto jih je predlagal, bodisi kot pomenske prevode izvirnih latinskih
poimenovanj, bodisi na podlagi tradicionalnih ljudskih poimenovanj, bodisi na podlagi
izgleda, lastnosti vonja in številnih drugih karakteristik poimenovanih vrst. Na žalost ob
vedenju le redkih, da je to njegovo delo, bodo ta imena ostala njegova trajna nematerialna
sled. A tisti, ki to vemo, se lahko tudi hudomušno nasmehnemo, ko poimenujemo
oranžnorumeno mahoživko, kučmice, glavatce, bradovce in patrobente…
Dr. Alojz Boh je bil zelo dober mentor, praktičen in vedno s srcem pri gobah. Učil je iz ljudi in
za ljudi. Vedno je pri opisu našel eno izhodnico, po kateri se je gobo lahko zapomniti. Bodisi
vonj, okus, rastišče, posebnost v opisu… To znanje, pa tudi način podajanja informacij, s
pridom uporabljamo in prenašamo naprej vsi njegovi učenci. Pri »trdem orehu« pa bomo pri
določanju gobjih vrst še vedno rekli »To pa smo Boh ve!« Da, kot ljubitelj narave je bil zgled
in dragocen vir znanja in navdiha številnim amaterskim gobarjem in mikologom. Poslovil se
je velik človek!