Verpa conica - koničasti smrčkovec

Verpa conica – koničasti smrčkovec

Verpa digitaliformis, poveznjeni smrčkovec

Za razliko od verpe bohemice, češkega smrčkovca (60-80 μm) ima koničasti smrčkovec precej manjše trose (čeprav so po velikosti to še vedno “veliki ” trosi. ( 19-24,5 μm).

Pri verpi conici/digitalformisu velja v svetu in pri nas še vedno precejšnja zmeda. DNK analize naj bi pokazale, da gre (za enkrat) le za eno vrsto – verpo conico – ki pa je v svojih pojavnih oblikah zelo raznolika.

Pri nas opažamo vsaj tri osnovne tipe (včasih so jih delili na var. cerebriformis, var. rufipes in var. conica) in jih nekateri določevali tudi kot samostojne vrste (Verpa fulvocincta…). Dodatno povzroča zmedo tudi dejstvo, da se te gobe zelo spreminjajo tudi s starostjo ter velikostjo in da na njih zelo vpliva vreme v času rasti. Pri gobah, ki so zrastle v obdobju brez padavin, so klobučki temnejši (rumenkasto – rjavkasti), tanjši, kmalu izsušeni in ostrorobo zgrbančeni na način, ki spominja na morchello semilibero. Pri gobah, ki so zrastle v vlažnih obdobjih, pa so svetlejši (tudi rdečkasti in z rdečkastim betom), bolj gladki in mesnati, pogosto tudi z “možganskimi vijugami”, ki jih običajno srečamo pri veri bohemici ali gyromitri esculenti. Zato šele pogled pod mikroskop poda pravi odgovor.

“Kladi” (clades) pri verpi conici so menda genetsko zelo razvejani. V takih primerih menda strokovnjaki iz teh kladov ustvarijo nove, samostojne vrste, še posebej, če obstajajo med njimi tudi dovolj velike morfološke razlike. Za pričakovati je torej, da bomo v bližnji prihodnosti dobili pet ali šest novih vrst verpe. Do takrat pa se moramo zmeniti, ali uporabljamo conico ali digitaliformis. Sam sem se odločil za conico in posledično za koničastega smrčkovca.

Verpa conica (O.F. Müll.) Sw., K. svenska Vetensk-Akad. Handl., ser. 3 36: 129 (1815)

Sinonimi:
Helvella relhanii Sowerby, Col. fig. Engl. Fung. Mushr. (London) 1(no. 3): tab. 11 (1796)
Leotia conica (O.F. Müll.) Pers., Syn. meth. fung. (Göttingen) 2: 613 (1801)
Leotia conica var. relhanii (Sowerby) Pers., Syn. meth. fung. (Göttingen) 2: 614 (1801)
Monka conica (O.F. Müll.) Kuntze, Revis. gen. pl. (Leipzig) 3(3): 498 (1898)
Phallus conicus O.F. Müll., Fl. Danic. 4(11): tab. 654 (1775)
Relhanum conicum Gray, Nat. Arr. Brit. Pl. (London) 1: 661 (1821)
Verpa conica f. macrospora Häffner, Rheinl.-Pfälz. Pilzj. 1(1): 23 (1991)
Verpa conica var. relhanii (Sowerby) Boud. [as ‘relhani‘], Hist. Class. Discom. Eur. (Paris): 34 (1907)
Verpa relhanii (Sowerby) Massee [as ‘relhani‘], Brit. Fung.-Fl. (London) 4: 470 (1895)